 |
| |
| Avtor |
Sporočilo |
sončnica
Pridružen/-a: 24.09. 2008, 10:28
Prispevkov: 19
|
 Objavljeno:
08 Jan 2009 19:14 |
  |
Pozdravljeni,
ker sem stara študentka, me zanima kako sedaj zgledajo novi izpiti iz PSKP.. A so še računske naloge?? Al sam teorija? Še vedno 10 vprašanj?
Hvala za odgovore:)) |
|
|
  |
|
stubborngirl
Pridružen/-a: 29.01. 2007, 16:01
Prispevkov: 28
|
| Objavljeno:
09 Jan 2009 08:08 |
|
LANI ko sm se jst pisala so bli stari, bla sm na 3 rokih in vsi so bli iz let a2005, in računskih ni več...nevem pa kako bo letos...pravijo, da so nekaj spreminjali.... |
|
|
|
|
Idana
Pridružen/-a: 04.10. 2007, 14:48
Prispevkov: 56
Kraj: Portorož
|
| Objavljeno:
10 Jan 2009 13:23 |
|
jst sm 2. TP VSS in imamo 15.1. kolokvij od PSKP in potem še drugi kolokvij. to je sprememba, ker so uvedli kolokvije. |
|
|
|
|
RED_line
Pridružen/-a: 12.03. 2007, 11:36
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno:
10 Jan 2009 22:33 |
|
ima kdo te izpite oz. kolokvije? al pa kakšne izpiske kateri pridejo prav? |
|
|
|
|
sončnica
Pridružen/-a: 24.09. 2008, 10:28
Prispevkov: 19
|
| Objavljeno:
12 Jan 2009 21:19 |
|
Idana bi te prosila, če bi po konačnem kolokviju malo prekomentirala kako je zgledalo. Hvala |
|
|
|
|
dana
Pridružen/-a: 31.08. 2007, 11:51
Prispevkov: 28
|
| Objavljeno:
13 Jan 2009 14:46 |
|
hello
ej folk v 2.letniki vss-ja ene dekleta imajo vprašanja za pskp..
jst sem jih nekako dobila tko da me zanima če kšn kej ve če pride tako notr!
te iste sošolke majo izpite in kolokvije od drugih predmetih...
poglejte:
Vprašanja na pisnem delu izpita iz GIS-ov :
1. Geometrijski popravki
2. Katastri v Sloveniji
3. Analiza vidnosti, pokrajinska vidnost
4. Tradicionalno pojmovanje kartografije, splošno o kartah po Vrišerju
5. Kartografski model 1 (računanje povprečne oddaljenosti rekreac. površin od poseljenih območij)
6. Kartografski model 2 (določanje nadm. višin ilegalnih odlagališč s pomočjo dmnv - kr neki 
izpit
• daljinsko zaznavanje-opredelitev, spektralni odbojni vzorec
• temeljni topografski načrt – merilo, pokritost v Sloveniji, skenogrami (kako jih dobiš za seminarsko nalogo)
• en kartografski model (neki o novi lokaciji trgovine)
• še en model (površina poseljenih območij na območjih poplav)
• problemi naslovov na kartah (vsebina) in njihova postavitev
• poizvedovanje v GIS-ih. Primer za poizvedovanje po atributih v rastrskem in vektorskem GIS-u
november 2006
1. Kako so prikazana naselja na karti 1:250000?
2. kartografski model (enak kot najkrajši pri vajah v 013)
3. kartografski model (podatki o vrtačah in občine v Slo. Moral si dobiti število vrtač v občini Komen. No, neki tazga)
4. poglavitna vprašanja v kartografiji
5. pokrajinska vidnost
6.
GIS
6.6.
1. Za kaj je primerna graficna spremenljivka "oblika" in pac vse povedat o njej.
2. Od katerega leta je redno letalsko snemanje povrsja v Sloveniji? ...baje 1975
3. Problem visokih stavb pri ortofotu.
4. Statisticna generalizacija: kdaj je uporabna metoda povecevanja razredov?
5. Model1: Imas vektorski sloj z mejami dolomitnega povrsja v slo in vektorski sloj slovenskih regij(regija Osrednja Slo ima identifikator 5). Na koliksnem delu Osrednje slo je dolomitno povrsje. (tko nekak )
6. Model2: Rasterski sloj poseljenega obmocja in rasterski sloj gozdnih povrsin. Izracunaj oddaljenost gozda od naselja.
Analiza oddaljenosti!
Računanje oddaljenosti od določenega pojava, objekta ali skupine objektov. V razširjenem smislu vključuje tudi iskanje najugodnejše poti med dvema ali več lokacijami. Pri analizi oddaljenosti vnaprej podamo lokacije, od katerih računamo oddaljenost, ki je običajno evklidska sli zračna razdalja. V rastrskih GIS-ih je rezultat analize oddaljenosti površje oddaljenosti od objektov, ki ga prikažemo s sliko oziroma karto. Rastrski GIS za vsako celico izračuna evklidsko razdaljo do najbližjega izmed podanih objektov.
Rastrski GIS:
• vsaki celici je pripisana informacija ali bližje ali dlje kot R od najbližjega od izbranih objektov(celic),
Vektorski GIS:
• izbor objektov, ki so manj kot R oddaljeni od določenih objektov.
Analiza vidnosti!
Vidnost je dvosmerna relacija med dvema točkama v pokrajini:
• med glediščem,
• točko katero gledamo.
Ugotovljene vidnosti med dvema točkama v pokrajini je sorazmeroma preprosta naloga: ugotoviti moramo, ali je med njima ovira, ki bi zastirala neposreden pogled z ene proti drugi. Proučiti moramo prerez zemeljskega oziroma pokrajinskega površja med dvema točkama. Kadar v analizi upoštevamo le oblikovanost zemeljskega površja govorimo v reliefni vidnosti. Kadar pa upoštevamo še ostale pokrajinske značilnosti govorimo o pokrajinski vidnosti. Na ta način se približamo stvarni vidnosti v naravi. Pomemben dejavnik, ki vpliva na vidnost, je ukrivljenost zemeljskega površja. Praviloma analizo vidnosti izvajamo na manjših območjih, kjer ta dejavnik zanemarimo. Zavedati se moramo tudi pomena nadmorske višine, saj se z njeno spremembo bistveno spremeni vidnost. Analiza vidnosti torej temelji na enem ali več prerezih površja.
Barvna vrednost!
Pojem barvna vrednost uporabljamo za spreminjanje temnosti oziroma svetlosti barve. Visoke vrednosti pomenijo svetlo, nizke pa temno barvo. V nasprotju z velikostjo ima barvna vrednost omejeno lestvico od čiste bele do čiste črne. V kartografiji in tiskarstvu ta skrajna primera opišemo z 0% do 100% črne barve. Takšno poimenovanje je videti zelo uporabno. Vendar se človeški občutek za svetlost ne spreminja linearno z izmerjenim odbojem tiskane karte. Podobno, kot velikost, tudi barvna vrednost vsebuje ureditev. Zato je uporabna grafična spremenljivka za prikaz ordinalnih podatkov. Primerna je za prikaz magnitud z razponom vrednosti. Vendar so v slednjem primeru barvne vrednosti le redko sorazmerno usklajene z višino vrednosti podatkov. Če barvne vrednosti uporabimo proporcionalno vrednostim podatkov, običajno dobimo neinformativne karte. Človeški vid težko loči večje število stopenj sivin oziroma težko loči med enotami v sosednjih kategorijah. V primeru močno nesimetrične frekvenčne porazdelitve velik del karte ''izgleda'' podobno''. V primeru uporabe razpona barvnih vrednosti zaradi omenjene omejenosti človeškega vida številske podatke običajno obravnavamo kot ordinalne. Enako veliki vizualni koraki v barvni vrednosti so torej uporabljeni za predstavitev ranga kategorij namesto za prikaz številskih razlik med njimi.
Delaš nov GIS. V podatke hočeš vključiti karto onesnaženja, ki jo imaš na papirju.
Karto najprej skeniram, da dobim digitalno obliko karte. Nato pa jo georegistriram v računalniški koordinatni sistem.
El Idrisijev prispevek k kartografiji!
Filtri pri analizah GIS!
Filter pomeni majhno matriko uteži, ki ''drsi'' preko celotne rastrske slike; z utežmi pomnožimo vrednosti celic, ki jih filter v nekem trenutku med '' drsenjem'' preko rastrske slike pokriva, nato obtežene vrednosti seštejemo in jih zapišemo v novo rastrsko sliko na mesto celice, ki leži na sredini območja, ki ga pokriva filter.
GIS-sestavine v širšem smislu!
GIS je definiran na podlagi štirih zahtevanih vsebin:
• sistem za vnos podatkov – omogoča upoštevanje prostorske komponente, pridobljene na različne načine
• sistem za shranjevanje in iskanje podatkov – urejeni na podlagi geografskih položajev torej sistem, ki omogoča hiter dostop do podatkov za analizo ali prikaz in obenem dovoljuje popravljanje podatkov
• sistem za analizo podatkov – omogoča pretvorbe, zbiranje in združevanje podatkov, ustvarjanje novih podatkov, statistične obdelave, ovrednotenje in modeliranje
• sistem za prikaz podatkov – zmožen prikazati dele baze podatkov ali pa informacije, pridobljene pri obdelavi in modeliranju. Prikazi so lahko v obliki računalniških tematskih kart, tabel in grafov.
Glavne kategorije kart glede na njihov namen!
Grafične spremenljivke v kartografiji?
Imaš slike LANDSAT TM. Iz katerega sloja naredimo karto temperatur in kako? Kakšno razločnost ima ta sloj? S kartografskim modelom prikaži kako narediš karto, na kateri so območja s temperaturo višjo od 19ºC!
Pri Landsat TM naredimo sliko temperatur pretvorbe ''toplotnega'' šestega sloja satelitske slike z ukazom THERMAL. Ta sloj ima razločnost 120x120m.
_ _ _ _ _ _ _ _
BAJE DA VSAKO LETO DA ISTE....tisti k je pisal že pskp prosim naj pove al so kej podobna vprašanja al nje!
hvala...
 |
|
|
|
|
sončnica
Pridružen/-a: 24.09. 2008, 10:28
Prispevkov: 19
|
| Objavljeno:
13 Jan 2009 17:16 |
|
Kajjj?? Je komu kaj jasno to? Tega sploh ni v skripti.. Bi bla vesela, če bi kdo objavu vprašanja na tem kolokviju, ki bo v četrtek. Hvala |
|
|
|
|
dana
Pridružen/-a: 31.08. 2007, 11:51
Prispevkov: 28
|
| Objavljeno:
14 Jan 2009 07:44 |
|
lej jst bi tudi rabla tko kot ostali sam
to so ene naše sošolke mele k one majo vse
sam pač ne dajo...
zato sem dala tud gor če je kdaj blo to na izpitu!
preberi prej ko komentiraš...
te pupe so mele tudi kolokvij ors in ga niso tele dt!
pa majo tudi vprašanja za pi in nočejo dt tko da
mislm da je ta pskp neki v zvezi zs temi vprašanji
red_line sej veše kere majo vse(kere so te) |
|
|
|
|
sončnica
Pridružen/-a: 24.09. 2008, 10:28
Prispevkov: 19
|
| Objavljeno:
14 Jan 2009 09:11 |
|
Hmm..sam res mi ni jasno od kje ta vprašanja:)) pomoje so ti dale kr neki:) sej veš.. kao da izpadejo ne tako slabe:)) Ali lahko kdo pove kako je lani izgledal izpit?) Al pa da napiše vprašanja iz jutrišnjega kolokvija:) Hvala |
|
|
|
|
RED_line
Pridružen/-a: 12.03. 2007, 11:36
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno:
14 Jan 2009 10:23 |
|
te vprašanja so zares kr neki. PI sm dobil neko zadevo z vprašanji .če rabiš reci. |
|
|
|
|
Idana
Pridružen/-a: 04.10. 2007, 14:48
Prispevkov: 56
Kraj: Portorož
|
| Objavljeno:
14 Jan 2009 20:03 |
|
ja bom napisala kašno vprašanje, kar se bom spomnila od kolokvija. |
|
|
|
|
RED_line
Pridružen/-a: 12.03. 2007, 11:36
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno:
14 Jan 2009 20:59 |
|
jaz se jih bom spomnil vse |
|
|
|
|
sončnica
Pridružen/-a: 24.09. 2008, 10:28
Prispevkov: 19
|
| Objavljeno:
16 Jan 2009 21:57 |
|
in? Kje so zdaj vprašanja?) |
|
|
|
|
RED_line
Pridružen/-a: 12.03. 2007, 11:36
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno:
19 Jan 2009 09:42 |
|
na PC-u. rabiš? pošlji mi mail |
|
|
|
|
sončnica
Pridružen/-a: 24.09. 2008, 10:28
Prispevkov: 19
|
| Objavljeno:
19 Jan 2009 20:42 |
|
Kaj mi lohk kdo napiše par primerov za primarne in sekunadarne podatke, ker to baje je dostikrat na izpitu?? HVALA |
|
|
|
|
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
